Podlaga na katero so položeni mora zagotavljati stalen odtok vode in možnost čiščenja odtokov. Od lesov se največ uporabljajo tropski lesovi: teak, ipe, cumaru, massaranduba, parjena garapa ter domači lesovi: sibirski macesen, akacija in termo jesen.

Tropski lesovi so večinoma trši in bolj odporni na vremenske vplive ter imajo trajnost vsaj 15 let. Na podlago se pritrjujejo z vijačenjem na podkonstrukcijo ali s sponkami. Pri polaganju je potrebno paziti na primerno vlažnost lesa in na ustrezne razmake med deskami.

Lesni kompoziti (npr. WPC, NFC) so imitacija lesa in so narejeni iz zmesi koščkov lesa (npr. bambusa) in plastike (npr. PVC). Od vrste lesa in plastike ter od njunega razmerja je odvisna trdnost in gostota kompozitne obloge. Različni dodatki vplivajo na barvo obloge, obrabo površine in njeno UV-odpornost. Kompozitne talne obloge so lahko votle (zračni utori) ali polne po preseku. Pritrjujejo se podobno kot obloge iz lesa. Na spremembo vlage in temperature delujejo podobno kot les, sčasoma izgubljajo na plastičnosti in barvi ter pod obremenitvijo lahko razpokajo, če niso pravilno zmontirane (podložene).